“Mnogo prehitro prišla je temna noč,
ko te vzela je in odnesla proč.
Samo spomini so nam ostali,
srce ranjeno bo preživelo,
tvojega talenta in glasbe,
nikoli nam nič ne bo vzelo.”

Shota je bil vzor in idol marsikateremu oboževalcu, na žalost pa si odšel prezgodaj. Vsi tvoji oboževalci te bodo ohranili v spominu, tvoje energije in glasbe ne bomo nikoli pozabili. Čeprav te ni več med nami, bomo vedno vedeli, da si blizu nas in da nikoli nisi zares odšel.

Vsi v društvu Touhou izrekamo sožalje Shotini družini in najbližjim.

(ENG)
“Way too early came the dark night,
when she took you away.
Only memories are left behind,
wounded heart will survive,
nothing will ever take
your talent and music away.”

Shota was a role model and idol for many fans, unfortunately, you left this world too early. All of your fans will keep you in memories, your energy and music will never be forgotten. Although you are no longer with us, we will always know, that you are close to us and that in reality you never passed away.

Everybody within Touhou are expressing condolences to Shota’s family and his closest friends

30 novembra, 2015 Teo Rozina News, Novice Ni komentarjev

Nogomet je ekstremno popularen na Japonskem, kjer trume oboževalcev navijajo in držijo pesti za svoje priljubljene nogometaše: Samurai blue( moška državna reprezentanca) in nadeshiko (ženska državna reprezentanca). Toda, ali ste vedeli, da pozna Japonska podobno igro z žogo in sega daleč v preteklost? Igra se imenuje Kemari (蹴鞠) in verjetno vas bo presenetil podatek, da to igro igrajo še dandanes.

Kemari sega daleč v preteklost vse do Heian periode, ampak korenine segajo še dlje v preteklost, če predpostavimo, da igra izvira iz kitajskega športa imenovanega Cuju, ki je bil prvič predstavljen v letu 600 n.š oz. v periodi Asuka. Kakorkoli, pravila igre so bila ustanovljena šele v 13. stoletju. Športna igra je postala izjemno popularna med plemiči Heian ere, še posebej v cesarski palači, preden je podrla meje razredov.

Kakor danes igrajo nogomet, se kemari igra z brcanjem žoge v zrak in manevriranjem žoge s pomočjo nog. No, tukaj se podobnosti končajo. Med igro skupina šestih ali osmih igralcev brca žogo imenovano mari 鞠, ki je v bistvu s pšenico napolnjena koža srne. Podajajo si žogo en drugemu s ciljem, da žoga ne pade na tla. Približno tako kot pri odbojki, ko igramo včasih z nogami.

Druga pomembna razlika je, da kemari ni tekmovalen šport. Ni zmagovalcev in ni poražencev, cilj je preprosto podajanje žoge med igralci. Celo v moderni Japonski igralci med igro nosijo tradicionalne uniforme imenovane kariginu (狩衣). V tradicionalnih časih so bile barve, oblike in material odvisne od razreda iz katerega je prihajal igralec. Razred je celo določal potek igranja, saj so najvišji razredi igrali najprej, potem pa nadaljevali naslednji razredi.

Med vsako uspešno zaporedno brco je igralec zaklical ime božanstva: ari (春陽花), ya (夏安林) in oh(秋園). Ne obstaja nekih pravil, kolikokrat naj bi kdo brcnil žogo, idealno naj bi bilo trikrat. Vsaka igra kemarija traja od 15 do 20 minut, čeprav nikjer ne piše, da ne bi mogla trajati dlje ali manj.

Za več informacij in pravil igre kemari ter kje jo lahko igrate na Japonskem, si oglejte še spletno stran univerze iz Chibe:  klikni tu

29 novembra, 2015 Teo Rozina Kultura, Novice Ni komentarjev

Ko se leto prevesi v december, pride čas za festival lučk v Kobeju. Nekateri imajo Kobe Luminarie (神戸ルミナリエ) za največji tovrstni festival lučk na Japonskem.

Osvetlitev z lučkami v Kobeju prirejajo že od leta 1995, v spomin na katastrofalen potres v Hanshinu, ki se je zgodil istega leta. Dizajn osvetlitve sta izvedla Valerio Festi (Italija) in Hirokazu Imaoka iz Kobeja. Italijanski parlament je daroval 200 000 ročno pobarvanih lučk.  Dogodek je bil sprva mišljen kot dogodek, ki bi se zgodil samo enkrat, ampak so ga prireditelji zaradi ogromnega zanimanja ljudi iz Kobeja, potem spremenili v letno tradicijo.

Ljudje se vsako leto med otvoritveno slovesnostjo Kobe Luminaire priporočujejo in molijo za vse ljudi, ki so umrli pred 20. leti, tako da dogodek postaja tudi čustven spomenik. Kasneje (proti koncu slovesnosti) tudi objavijo seznam vseh imen, ki so izgubili življenje med potresom.

Obiskovalci pa niso samo presenečeni nad tem dih jemajočim spektaklom, namreč vse skupaj ni samo izjemno, pač pa tudi okolju prijazno, saj vsako izmed lučk, ki so prižgane, napaja elektrika pridobljena iz biomase.

Kobe Luminaire se vidi iz bivšega naselja za tujce, konča pa se v parku Higashi Yuenchi. Če boste na Japonskem za praznični čas, potem obiščite Kobe in si oglejte nepozabno osvetlitev, ki bo v vašem spomniu zagotovo ostala še dolgo.

29 novembra, 2015 Teo Rozina Kultura, Novice Ni komentarjev