Bil je 11.3. 2011, ko je Japonsko stresel potres magnitude 9.0 in povzročil uničujoč tsunami, ki je z ogromno silo treščil v severovzhodno obalo in ob tem poškodoval še jedrski reaktor Fukushima. Milijoni ljudi na Japonskem so danes ob 14:26 (JST), z minuto molka obeležili 5. obletnico. Rane so še dandanes odprte in mnogi prebivalci pretreseni.

Naravna katastrofa, ki se je zgodila, je v procesu laste surove moči sprožila še človeški faktor, upravljanje z jedrsko energijo. Do danes, je zabeležena številka izgubljenih življenj 19.304, medtem ko je bilo do včeraj pogrešanih še 2561 ljudi. 174.000 ljudi še danes živi zunaj mest ki so še danes poškodovana, 43.000 je tistih iz mesta Fukushima, ki so zbežali pred radioaktivnim sevanjem. To so številke, ki še danes mariskoga užalostijo.

Danes je bila v Tokyu tudi spominska slovesnost, ki jo je organizirala vlada in ki se je pričela z minuto molka v spomin na žrtve.. Slovesnosti so se udeležili tudi cesar Akihito in cesarica Michiko ter premier Shinzo Abe, kakor tudi predstavniki preživelih iz Iwate-ja, Miyagi-ja in Fukushime, treh najbolj prizadetih območij. Ob istem času, torej 14:26 (JST), so se v mestih po celotni Tohoku regiji zvrstile številne slovesnosti. Ura, ko je potres stresel območje, je bila natanko 14:26, nato pa je sledil še tsunami. Nočna mora prebivalcev Japonske, ki še danes trpijo in katerim se še danes rane niso zacelile

Na glavni slovesnosti v Tokyu, so poudarili, da proces čiščenja tako prizadetih območij kot človeškega duha še ni končan, vendar pa je napredek viden, saj je zemlja ponovno primerna za obdelovanje, ribiška panoga naj bi kmalu delovala s polno efektivnostjo. Prebivalci so začeli obnavljati regijo in mesta, tako je bilo zgrajenih že 130.000 zgradb, dodatnih 9000 zgradb pa so zgradili, da bi obalna mesta in vasi preselili v višje ležeča mesta, ki bi tako pri naslednjem morebitnem tsunamiju minimizirala škodo. K tem številkam lahko dodamo še 17000 javnih nastanitev, ki jih zapolnjujejo prebivalci mest, ki jih je prizadel tsunami.

Japonska se počasi pobira po grozoviti katastrofi, čeprav težavam še zdaleč ni videti konca, ampak napredek je viden. No, okoli vsega tega pa poteka tudi bolj političen dvoboj. Reaktivacija jedrskih elektrarn ali ne, vendar ena stvar je jasna, kar 70 % prebivalcev Japonske, zaradi strahu tega ne podpira, trenutno od 48 zaprtih elektrarn na Japonskem obratujejo le 2. Vsi, ne samo Japonci, pa se sprašujemo, kdaj bo človeška pamet pričela dejansko misliti v dobrobit človeštva. Ali je dobiček res toliko vreden proti človeškemu življenju?

Shinchi

Naraha

Natori

Kesennuma

Yamada

11 marca, 2016 Društvo Touhou News Ni komentarjev

Vsi, ki ne poznate psa iz pasme “Akita inu” in sliši na ime Hachiko, potem ste prikrajšani za eno imed najbolj inspirativnih zgodb, ki jih je ustvaril človek oz. svet. No, v tem primeru kuža. Japonska družba Hachika ne sprejema kot žival, pač pa kot enakovrednega človeku, njegova zgodba je obletela cel svet in je tako ena izmed najbolj presunljivih zgodb.

Hachikō (ハチ公, 10.november 1923 – 8. marec, 1935)

Hachiko se je rodil v mestu Odate, v prefekturi Akita. V japonščini je poznan kot “chuken Hachiko”, kar bi prevedli kot “zvest pes Hachiko”. Njegov lastnik je bil Hidesaburo Ueno, profesor agrikulture na Univerzi v Tokyu, ki je zlatorjavega Hachika vzel za domačega ljubljenčka. No, zgodba ne bi bila tako zanimiva, če ne bi kuža vedno, ko je profesor končal z delom, počakal svojega gospodarja na bližnji postaji Shibuya. Dne 25. maja, pa se profesor ni več vrnil, ker je umrl. Zgodba dobi še dodaten močan pomen, ker je kuža vsak dan ob isti uri čakal prihod svojega prijatelja in gospodarja. Sprva so ljudje neprijazno gledali na psa, vendar pa je članek o Hachiku iz leta 1932, Hachika naredil nekoliko slavnega in ljudje so spremenili odnos do njega. Začeli so mu prinašati hrano in priboljške. V vsem tem času pa Hachiko ni pozabil ene stvari, čakati. Čakal je 9 let, 9 mesecev in 15 dni.

Hachiko je umrl 8. marca 1935. Veterinarji so po smrti opravili tudi obdukcijo in sklenili, da je Hachiko umrl zaradi raka in parazitov. Leto poprej so v njegovi navzočnosti razkrili njegov kip, leta 1948 pa so postavili še drugega, ker so prvega morali uporabiti v vojne namene. Hachikov kip še dandanes stoji pri postaji Shibuya, njegova zgodba je inspiracija vsem nam, trume turistov se odločijo obiskati njegov kip in mesto, kamor je redno zahajal.

V razmislek, koliko Japonci cenijo Hachika: že daljnjega leta 1935 so Hachika upelelili in pokopali poleg svojega gospodarja. 8. marca vsako leto, pred postajo Shibuya, v čast Hachikove predanosti priredijo svečano slovesnost, ki se jo udeleži veliko ljubiteljev psov. Leta 1994 je milijone ljudi poslušalo Hachikov lajež preko radijske postaje NCB Japan, 8. marec pa je tudi zapisan kot mednarodni dan pasme Akita.

7 marca, 2016 Teo Rozina Kultura, Novice Ni komentarjev

Majice povzemajo dizajn po tradicionalnem spodnjem perilu samurajev.

V zadnjem času japonska podjetja poizkušajo ponovno uveljaviti tradicionalnost v moderna oblačila, recimo haori plašči ali hakama chino hlače, ki združujejo stoletja staro modo z modernimi okusi. Zdaj je čas, da odpotujemo še nekoliko dlje. Kimono Factory nono bo pričela s prodajo športnih majic za vsakodnevno uporabo, ki imajo samurajsko noto.

Podlago za majice najdemo v t.i. shitagijih (spodnje perilo), ki so jih nosili samuraji pod kimoni. Ko so se oblačili za boj, je samuraj nosil shitagi preko fundoshija, kakor kratko kimono, ki so jo nato na sprednji strani prekrižali in zavezali s pasom. Gumb na ovratniku drži shitagi lepo pod težkim oklepom.

▼ Spodaj je 20 korakov oz. proces, kako se je samuraj oblačil za boj. Spodnja majica je bil drugi kos oblačila, ki so ga nosili.

Zdaj je shitagi, ki ga najdemo pod oklepom nekoč mogočnih samurajev, na voljo tudi v modernem svetu. Nadeli so mu ime “Men’s Undershirt Lapel T-shirt”, ki takoj pade v oči s prekrižanim dizajnom in visokim ovratnikom zadaj na vratu, ki varuje zadnji del vratu pred mrazom..

▼ Čeprav je dizajn povsem običajen, pa se jo lahko nosi kot oblačilo pod kimonom, kakor kaže spodnja slika.

▼ Izdelana je na Japonskem iz 100% bombaža, z dizajnom gumba in dveh lukenj, s katerimi si lahko prilagajate vratni izrez v hladnih in toplih dneh,

Majice stanejo 6480 jenov oz. 52 EUR, izbirate pa lahko med štirimi različnimi barvami: siva, vinska, mornarska in črna. Linija majic je na voljo na spletni strani podjetja oz. tukaj.

29 februarja, 2016 Teo Rozina Kultura, Novice Ni komentarjev