Če greste v Hiroshimo in poizkusite s kuhanjem okonomiyaki-ja iz Osake, potem vam bodo lokalni prebivalci pristopili in rekli, da pri njih tak stil ni priljubljen. Dejansko, se to nebi zgodilo. Ljudje iz Hiroshime so izredno prijazni (čeprav je v tem delu ogromno jakuz) in bi vam pripravili njihov okonomiyaki z velikim nasmeškom. Samo ne sprašujte v Hiroshimi, naj vam pripravijo Hiroshima okonomiyaki, povprašajte samo po okonomiyaki-ju, ker drugače v podtonu izrazujete, da njihov stil ni glavni stil priprave.

Kaj ločuje okonomiyaki iz regije Kansai in Hiroshime? Sestavine so praktično iste.  Najbolj opazna razlika so rezanci. Za nadev v tej regiji uporabljajo yakisobo ali udon rezance in ocvrto jajce, čeprav so soba rezanci bolj pogosti. Namesto vmešavanja sestavin, so sestavine položene na maso. In precej več zelja, celo 4x več kot pa to počnejo v Osaki. Zelje je naloženo zgoraj. Ko se kuha spodaj, se spodaj splošči oz malo sesede in naloži še več zelja. Kalčki so tudi prepoznavna sestavina iz Hiroshime. Najbolj opazna razlika je omaka, ker v okonomiyakiju pripravljenem v Hiroshimi uporabljajo sladko omako, v Osaki bolj pikantno.

 

Izvor okonomiyaki-ja

Začetke okonomiyaki-ja lahko najdemo v periodi Azuchi-Momoyama (1573-1603). Tisti čas je Sen no Rikyu ( oseba, ki je verjetno najbolj poznana po čajni ceremoniji) ustvaril nekaj, kar se je imenovalo “funoyaki” (麸の焼き), poznan tudi kot“fuyaki” (麩焼き). Prebivalci severne prefekture Shiga izgovarjajo funayaki zaradi dialekta.

Jed je bila izdelana iz pšeničnega testa, ki je bil tanko zavit, popražen in nadevan z makovimi semeni, Japonsko miso pasto iz popra in na koncu še sladkor. Ker je bil zvit, je izgledala kot zavitek sutre, serviran pa je bil v budističnih jesenskih slavnostnih obredih. Na nek način je kot Japonska tanka palačinka.