Uradna spletna stran za “live-action” filmske adaptacije mange Chihayafuru (mangaka Yuki Suetsugu) je objavila oba datuma, ko bosta predvajana oba filma. Prvi film ima naslov Chihayafuru: Kami no Ku bo v prvič v kinematografih 19. marca, medtem ko drugi film z naslovom Chihayafuru: Shimo no Ku v japonske kinematografe prihaja 29. aprila.

12. decembra bodo sodelujoči kinematografi začeli s pred-prodajo vstopnic, tisti, ki bodo kupili vstopnico bodo prejeli še dodatek (slika zgoraj), kjer v dveh tiskovinah kupci dobijo: risane slike, ki jih je narsial Suetsugu (desna) in še filmske različice (leva.)

TOHO je tudi že objavil prvi napovednik, ki ga najdete tule: Chihayafuru

Zvezdniki filma (iz leve proti des

• Yūki Morinaga (Kanojo wa Uso o Ai Shisugiteru) kot Tsutomu Komano, član srednje šole Mizusawa in kluba Karuta
• Yūma Yamato (Silver Spoon, Crows Explode) kot Yūsei Nishida, član srednje šole Mizusawa  in kluba Karuta
• Shūhei Nomura (Taifū no Noruda, live-action Daily Lives of High School Boys, Hibi Rock: Puke Afro and the Pop Star) kot Taichi Mashima, Chihajin prijatelj iz otroštva
• Suzu Hirose (Crows Explode, Umimachi Diary, Mamoru Hosoda‘s The Boy and The Beast) kot Chihaya Ayase
• Mackenyu (Kamen Rider Drive: Surprise Future) kot Arata Wataya, prijatelj iz otroštva, ki popelje Chihayo in Taichija v svet karute
• Mone Kamishiraishi kot Kanade Ōe, član srednje šole Mizusawa in kluba Karuta

Norihiro Koizumi (Midnight Sun, Kanojo wa Uso o Ai Shisugiteru, pictured far right) bo režiser filma.

Igralska zasedba je film posnela v ozadju vrat Romon (Omi shrine) v prefekturi Shiga, kjer se nahaja resnično karuta svetišče oz. sveta zemlja karute. Ni naključje, da se je snemanje pričelo med dejanskim turnirjem karute, katero se udeležujejo vse srednje šole iz Japonske. Isto prvenstvo lahko vidimo tudi v mangi. Na neki točki, film poustvari sceno iz 4. zvezka, ko člani kluba molijo ob svetišču, tik pred začetkom turnirja.

Rezultati prvi državne raziskave o stališču Japoncev do istospolnih porok so bili objavljeni 28. novembra. Kakšna je trenutna slika?

Marca letos, takoj po tem, ko je Shibuya Ward v Tokyu pričela s priznavanjem istospolnih razmerij, je Nacionalni inštitut za populacijsko in socialno varstvo pričelo z raziskavo. Vprašancev je bilo 1259, stari pa med letoma 20 in 79, glavno vprašanje pa qkakšni so njihovi občutki glede porok istospolno usmerjenih ljudi. Rezultati so bili nekje v odnosu 50/50, medtem ko je anketirancev, ki popolnoma ali delno podpirajo istospolne poroke 51.1 %, kar je majhna razlika, ampak če bi toliko ljudi volilo s takim rezultatom bi svoj namen dosegli.

Kakorkoli, navkljub temu rezultatu, pa so stvari nekoliko drugačne, kar se tiče odnosov v družinah, potem pa tehtnica kaže nekoliko v obratno smer. Med anketiranci je bilo 53.2% tistih, ki ne bi podpirali, da je njihov moški prijatelj gej, 50.4% ne bi podpiralo, če bi prijateljica bila istospolno usmerjena. Kar 70 % moških, starejših od 40 ne bi podpiralo, če bi njihov sodelavec/ka bil/a istospolno usmerjena.

Ker se je tudi žena premierja Shinza Abeja udeležila parade Tokyo Rainbow, vse nakazuje, da se družba na Japonskem čedalje bolj kot kdajkoli ozavešča in tudi razume LGBT problematiko, čeprav bo potrebno postoriti še veliko dela. No, vlada je že pripravljena, da se bo spopadla s problematiko brez predsodkov.

Japonci se torej s problematiko soočajo, kar se da hitro in brez konservativnosti. Se še spomnite? Država je bila pred 150 leti še v izolaciji, danes pa napreduje v več segmentih družbe, hitreje kot marsikatera druga država na svetu.

Nogomet je ekstremno popularen na Japonskem, kjer trume oboževalcev navijajo in držijo pesti za svoje priljubljene nogometaše: Samurai blue( moška državna reprezentanca) in nadeshiko (ženska državna reprezentanca). Toda, ali ste vedeli, da pozna Japonska podobno igro z žogo in sega daleč v preteklost? Igra se imenuje Kemari (蹴鞠) in verjetno vas bo presenetil podatek, da to igro igrajo še dandanes.

Kemari sega daleč v preteklost vse do Heian periode, ampak korenine segajo še dlje v preteklost, če predpostavimo, da igra izvira iz kitajskega športa imenovanega Cuju, ki je bil prvič predstavljen v letu 600 n.š oz. v periodi Asuka. Kakorkoli, pravila igre so bila ustanovljena šele v 13. stoletju. Športna igra je postala izjemno popularna med plemiči Heian ere, še posebej v cesarski palači, preden je podrla meje razredov.

Kakor danes igrajo nogomet, se kemari igra z brcanjem žoge v zrak in manevriranjem žoge s pomočjo nog. No, tukaj se podobnosti končajo. Med igro skupina šestih ali osmih igralcev brca žogo imenovano mari 鞠, ki je v bistvu s pšenico napolnjena koža srne. Podajajo si žogo en drugemu s ciljem, da žoga ne pade na tla. Približno tako kot pri odbojki, ko igramo včasih z nogami.

Druga pomembna razlika je, da kemari ni tekmovalen šport. Ni zmagovalcev in ni poražencev, cilj je preprosto podajanje žoge med igralci. Celo v moderni Japonski igralci med igro nosijo tradicionalne uniforme imenovane kariginu (狩衣). V tradicionalnih časih so bile barve, oblike in material odvisne od razreda iz katerega je prihajal igralec. Razred je celo določal potek igranja, saj so najvišji razredi igrali najprej, potem pa nadaljevali naslednji razredi.

Med vsako uspešno zaporedno brco je igralec zaklical ime božanstva: ari (春陽花), ya (夏安林) in oh(秋園). Ne obstaja nekih pravil, kolikokrat naj bi kdo brcnil žogo, idealno naj bi bilo trikrat. Vsaka igra kemarija traja od 15 do 20 minut, čeprav nikjer ne piše, da ne bi mogla trajati dlje ali manj.

Za več informacij in pravil igre kemari ter kje jo lahko igrate na Japonskem, si oglejte še spletno stran univerze iz Chibe:  klikni tu