No pa smo prišli do točke zadnje pri organiziranju koncerta Girugämesh, ki bo 12.03.2011 v Budimpešti.
Vse podatke oz. PDFje ste udeleženci dobili na vaš e-mail, katerega ste dali ob izpolnitvi prijavnice in pomnite da mora biti VSA papirologija podpisana in z vami na dan odhoda!
Za več poglejte maile, sedaj pa tukaj še najnovejši posnetek Girugämesh-ov iz Rusije:
Ob treh zjutraj, ko sva odložili zadnjo udeleženko koncerta pred njenim domov, sva si z Denisem oddahnila. Obisk koncerta je bil uspešno izpeljan in sama seb sva dala potrdilo, da sva sposobna v imenu Društva izpeljati nek dogodek brez večjih zapletov.
Začetnih napak, ki so se dogajale na poti, niti ne bom omenjal, sem pa bil vesel, da so vsi udeleženci pokazali zadostno mero razumevanja in potrpežljivosti.
V tednih po koncertu sem se začel počasi izobraževati celo na področju animejev in začel gledati Bleach. Hitro ugotovil, da je ameriška sinhronizacija obupna in da se animeje gleda samo z originalnim zvokom in podnapisi.
Glavna atrakcija poletja v Društvu pa je bil koncert GACKTa v Nemčiji.
Slaba novica je bila, da naš “Društven kombi” ni bil na razpolago. Dobra novica v tej zgodbi, katero sem izvedel v Nemčiji, je bila ta, da je Denis dokaj sposobn avtomehanik.
Še preden smo sploh prišli do koncerta, je bil že potreben manjši servis kombija, ker ta ni hotel vžgati za izlet po Münchnu.
Naslednji servis kombija pa je povezan z manjšo anekdoto, kako deluje pravi kapitalizem na zahodu.
Ker smo potrebovali selotejp, sva se z Androtom odpravla po trgovinah v centru Münchna.
Lutava po trgovinah, med drugim zavijeva tut v DM, nikjer selotejpa. Prideva do trgovine z darili.
“Greva še sm noter.” rečem sam.
“Ne bojo ga mel tuki.” je sledil Androtov odgovor.
Vseeno sva šla v trgovino in pri pultu vprašam če zna prodajalka angleško. Sledi odločen ne. Moja angleščina je odlična, nemščina pa se lahko uvrsti med ogrožene vrste, samo če mi gre za življenje. 🙂
Probam spravt skp v angleščini, slovenščini in vseh drugih možnih jezikih, kaj hočeva. Ženska ne razume.
Potem pa pokažem na selotejp za zavijanje, izustm, da hočem to, aber grosser in pokažem še z roko, kako zelo grosser.
Odide do predala in ven vzame selotjep. Oba z Androtom začneva na veliko kimat in ženska vpraša sodelavko, za koliko naj ga proda.
Po plačilu dobrih 2 € sva iz trgovine odšla s selotejpom. 🙂
München pa si bom zapomnil predvsem po eni sami stvari, surovih ribah. 😀
Društvo Touhou danes čestita naši prijateljici in članici Petri Blaj Hribar za njen rojstni dan. Petri bi se radi zahvalili za vso pomoč, ki nam jo je ponudila in upamo, da bomo še dolga leta lahko uživali v njeni prijetni družbi.
P.S. Denis in Helena upata da ti je slikca všeč 😉